Ko pes voha na sprehodu

Psi svet vidijo skozi vonj

Psi svet dojemajo drugače od nas. Čeprav imajo enaka čutila kot mi (torej vidijo, slišijo, vohajo, tipajo in okušajo), so ta čutila različno razvita. Najbolj impresiven med njimi je gotovo voh. Tega se ljudje v resnici dobro zavedamo. Pse uporabljamo za iskanje pogrešanih v ruševinah, za opozarjanje na bolezni, izsledijo lahko izgubljence, iščejo mine pod zemljo, prepovedane substance med prtljago na letališčih … Opozorijo lahko celo na epileptične napade in nihanje sladkorja v krvi. Vse to počnejo s pomočjo svojega izjemnega smrčka.

Pes voha ves čas

V nosu se nahaja posebna membrana, ki je prekrita z receptorji za vonj. Ko vdihnemo, molekule vonja potujejo do te membrane. Psi imajo okoli 200-300 milijonov teh receptorjev (za primerjavo: ljudje jih imamo le okoli 6 milijonov). Od tod pa informacije potujejo v možgane, kjer se vonj procesira. Delež možganov, namenjen procesiranju vonjev, je pri psih večji kot pri ljudeh. Poleg tega je njihov smrček vlažen, kar omogoča, da se molekule vonja lažje ujamejo nanj, vonj pa postane močnejši. Za povrh imajo na smrčku pravzaprav 2 para nosnic – dve veliki reži na sprednjem delu smrčka sta namenjeni vdihu, na straneh pa so reže, skozi katere pes zrak izdihne. Tako lahko okoli smrčka z vohanjem ustvari vrtinec zraka, v katerem se krepi koncentracija vonja. Vonj postaja močnejši in ga je vse lažje zaznati. Poleg vsega tega pa imajo psi v gobčku tik pod smrčkom še poseben organ za zaznavanje feromonov, ki ga ljudje nimamo. Reče se mu Jakobsonov organ.

Sprehod brez vohanja je kot obisk muzeja z zaprtimi očmi

Vse to psom omogoča, da po vonju prepoznajo, kaj se dogaja v njihovi okolici. Vonj si zapomnijo bistveno hitreje in bolje od stvari, ki jih vidijo ali slišijo. Zavohajo lahko naše zdravstveno stanje in počutje. Zaznajo lahko kdo je hodil po njihovi okolici in kdaj – tako je, psi lahko vohajo skozi čas. Praktično ni je informacije, ki bi bila skrita pasjemu smrčku.

Vohanje pomirja

Obstaja vse več raziskav, ki kažejo, kako pozitiven vpliv ima vohanje na pse. Med vohanjem se znižuje srčni utrip in s tem nivo stresa. Delo z nosom pomaga psom pridobivati na samozavesti in jih dela bolj optimistične. Redno preprosto delo z nosa (na primer v obliki 15minutnega iskanja priboljškov vsak dan) celo pomaga pri odpravljanju različnih vedenjskih težav.

Smisel sprehoda je v vohanju

Čeprav psi sprehod potrebujejo tudi zato, da se razgibajo, pa bi moral biti poudarek pravzaprav na vohanju in raziskovanju. 20 – 30 minut intenzivnega vohanja bo psa utrudilo mnogo bolj od dolgega pohoda ali teka. Pretirana fizična aktivnost ima lahko celo negativen vpliv na pasje počutje, vodi v hiperaktivnost in druge težave. Ko smo v stiski s časom, bo kratek sprehod z veliko vohanja mnogo bolj učinkovit od hitrega pohoda skozi naselje – le da bomo v tem času morda prehodili malo manjšo razdaljo.

Ko pes voha, se je najbolje ustaviti in počakati, da v miru razišče svojo okolico. Tudi nam lahko koristi, če si na sprehodu vzamemo malo več časa za dihanje in opazovanje sveta okoli sebe. Hitimo v vsakdanjem življenju tako ali tako dovolj.

PS. Za zagotavljanje kakovostnega pasjega sprehoda je poleg vohanja pomembna tudi oprema. Več pa v prispevku Izbira opreme.