Skakanje psa na ljudi je še ena z vrha seznama težav, zaradi katerih skrbniki poiščejo pomoč. Tako vedenje ni le neprijetno, lahko je tudi nevarno – posebej, če je pes večji in lahko brez težav človeka po nesreči prevrne. A kot pri vseh neželenih vedenjih tudi v tem primeru ne obstaja gumb, ki bi lahko pritisnili, da bi pes nenadoma nehal skakati. Vedno se je najprej treba vprašati, zakaj pes to počne. Šele potem lahko psu pomagamo, da vedenje uspešno nadomesti z bolj primernim.
Nasloviti je treba vzroke, ne (le) vedenja
Razlogov za skakanje na ljudi je toliko, kot je psov in situacij, v katerih se znajdejo. Preden se lotimo njihovega iskanja, je smiselno opredeliti, kaj si sploh predstavljamo pod pojmom »skakanja na ljudi«. V tem prispevku bom pisala predvsem o skakanju v domačem okolju – na skrbnika ali obiske.
Najprej se je treba vprašati, kdaj psi skačejo. Ali se to dogaja le ob poznanih ljudeh ali tudi po neznancih? Po vseh ali le po nekaterih? Vedno ali le včasih? Se pes hitro umiri ali ne odneha? Vsako vedenje je oblika komunikacije in ko si začnemo odgovarjati na ta in druga vprašanja, počasi pridemo do vzrokov, zaradi katerih se neželeno vedenje pojavlja. Ko naslovimo vzroke, pa lahko brez večjih težav odpravimo tudi skakanje.
Pretirano vznemirjenje
En glavnih razlogov, da psi skačejo na obiske in domače ob prihodu domov je pretirano vznemirjenje. Pes se nas razveseli, kar dvigne nivo stresa v telesu. Podobno kot mi, tudi psi ne morejo biti pri miru, ko so v stresu, zato začnejo skakati in tekati naokrog. To ljudje običajno še potenciramo, saj se tudi sami razveselimo psa – ga glasno ogovarjamo z visokim glasom, se sklanjamo nad njega, ga morda začnemo odrivati, energično božati, skratka – tudi sami nismo najbolj mirni. S tem le povečujemo vznemirjenje, pes pa se tako vedno težje umiri. V takih primerih pomaga, če se tudi sami ob prihodu umirimo ter uporabimo mirnejšo telesno in glasovno govorico. Namesto, da stojimo, raje počepnemo. Glasno govorjenje zamenjamo z umirjenimi besedami, igro z nežnim božanjem. Težko namreč od psa pričakujemo mirno obnašanje, če tega sami nismo zmožni.
Želja po stiku in bližini
Pogosto psi skačejo na nas tudi zato, ker želijo naš stik in bližino in predvsem, ker nas želijo doseči. To se začne že z mladičkom. Pes je precej nižji od nas, vseeno pa ga zanima, kaj imamo npr. v rokah, povohati želijo naš obraz (na njem, predvsem v naših ustih, se skriva kup vonjav in informacij o tem, kaj smo jedli in kako se počutimo), skratka – želijo nas cele prevohati, pa nas ne dosežejo. To se običajno začne že z mladičkom, ki mu sčasoma tak način pozdravljanja pride v navado in ga zato ohrani tudi v odrasli dobi. Tudi v tem primeru lahko pomaga, če počepnemo, ostanemo mirni in mu nudimo stik.
Psi skačejo tudi iz radovednosti
Včasih je na mizi kaj zanimivega, pa bi pes na vsak način rad prišel zraven. Ali pa kaj zanimivega držimo v rokah, pa bi pes to rad dosegel. Takrat lahko pomaga nežen signal, ki da psu vedeti, da skakanje ni zaželeno. Uporabimo lahko signal roke (psu pokažemo odprto dlan in pogledamo stran), da mu damo vedeti, da njegovo obnašanje ni primerno. Če to ne zaleže, lahko ta signal podkrepimo tako, da vstanemo in se s hrbtom obrnemo proti psu. Vse to je telesna govorica, ki jo psi dobro razumejo, saj obračanje stran tudi sami uporabljajo v komunikaciji z nami in drugimi psi. Pomeni »prosim, pusti me pri miru, ni mi všeč kar počneš«.
Strah in klic na pomoč
Psi skačejo na ljudi tudi takrato, ko se znajdejo v situaciji, v kateri se ne počutijo prijetno. Takrat lahko skočijo na skrbnika, da mu sporočijo »prosim, pojdiva stran«. Prav je, da tako prošnjo upoštevamo, nato pa ugotovimo, kaj je tisto, kar je psa tako vznemirilo in kako mu lahko v prihodnje pomagamo, da se bo v podobnih situacijah bolje znašel.
Ne ignorirajte psa, ki skače
Zelo pogost nasvet, ki ga skrbniki psov prejmejo je, naj psa popolnoma ignorirajo, če skače nanje. To sicer v nekaterih primerih res lahko ustavi skakanje, pogosteje pa ga še poslabša ali pa poveča stisko, zaradi katere se je skakanje v prvi vrsti sploh pojavilo. Posebej ob prihodu domov je nujno, da psa pozdravite in mu date vedeti, da ste tudi vi veseli ponovnega snidenja. Ni si težko predstavljati, kako bi vas prizadelo, če bi vas ljubljena oseba (ali vaš pes?) popolnoma ignorirala, ko jo pozdravite. Tudi psi so čuteča bitja, ki občutijo čustveno bolečino in stisko. Ignoriranje veselja, vznemirjenja ali strahu bo kvečjemu negativno vplivalo na medsebojno zaupanje in odnos, ki ga imate s psom. Komunikacija je ključ do dobrega odnosa, medsebojnega razumevanja in prijetnejšega sobivanja.