S pomočjo pasje šole Psuprijazen.si se učim sobivanja s psičko na način, da jo opazujem in upoštevam to, kar mi sporoča. Je zelo plašna in občutljiva in na začetku ni zmogla sodelovati ob prisotnosti drugih ljudi. Z načinom dela so se nama zelo prilagodili, od obiskov na domu, sprehodov v bližini doma, vedno pripravljeni odgovarjati na moja vprašanja. Kasneje sva se lahko vključili v skupinske aktivnosti, predvsem pa v delo z nosom, ki je mojo psičko opogumilo in podprlo pri premagovanju strahov in odkrivanju potencialov. Naučila sem se, da je vsak mali korak v resnici velik, velik v zaupanju, ki ga gradiva in s tem tkeva srčno in srečno zgodbo, korak za korakom.

Res sem vesela, da sem šla k Alji na individualno svetovanje, preden je prišla Miša. Obrnila je vse moje načrte, kako bo potekal njen prihod in me opozorila na stvari, na katere sploh nisem pomislila. Recimo na to, da se Miša lahko ustraši stopnic, če jih bo prvič videla. In jih je. In če bi jo takrat silila in bi se Miša tako zelo ustrašila stopnic, bi imela danes veliko problemov s tem. Seveda to ni bil edina stvar – Miša je prišla iz ulice v stanovanje, kar je bila zanjo ogromna sprememba. Alja me je usmerjala z nasveti in mi na ta način izredno pomagala skozi to obdobje, ki je bilo za naju obe zahtevno. Zame in za Mišo. Danes je Miša že mlad odrasel pes, ki me je spremil v tujino in v veliko različnih stanovanj, na morje, na obisk k staršem, v gore, itd. Ne bi rada vedela, kakšen bi bil najin odnos, če mi Alja ne bi pomagala razumeti Mišinih potreb. Meni ona ni šepetalka psom, ker se mi to sliši precej enostransko, zato bi rekla, da je prevajalka pasje govorice. Z njenim prevodom lažje razumem Mišo in z njo vzpostavljam tak odnos, da mi zaupa in se obrne k meni, ko je vesela, utrujena ali prestrašena … Aljin pristop se mi zdi edinstven in sem vesela, da je ona tista, ki je šolala/šola mojega psa.