Vaš pasji mladostnik je pred kratkim zamenjal zobe. Končalo se je obdobje neprestanega grizenja. Usvojil je hojo na popuščenem povodcu, na priklic je odzval, še preden ste ga sploh poklicali, tako ali tako pa se od vas ni nikoli oddaljil več kot nekaj metrov. Z drugimi psi se je odlično razumel. Potem pa nenadoma, praktično čez noč, kot bi odrezal: pes vleče na povodcu, laja na pse, naskakuje obiske, besede »pridi« ne sliši več, ideja o preganjanju divjadi pa je bistveno bolj privlačna od igre s skrbnikom. Dobrodošli v obdobju pasje adolescence.
Obdobje v pasjem razvoju
Adolescenca je povsem normalen pojav, ki pa s seboj prinaša kar nekaj izzivov. Pasje telo gre v tem času namreč skozi veliko sprememb, kar se odraža tudi na vedenju. Začetek in trajanje adolescence sta odvisna predvsem od velikosti oziroma pasme psa. Pri manjših pasmah se začne nekje pri 6 mesecih in traja do 1,5 ali dveh let, pri večjih pa od devetega meseca pa do dveh, tudi treh let. Gre za obdobje intenzivnega telesnega in mentalnega razvoja. Čeprav je pes v višino že ob začetku adolescence bolj ali manj dosegel končno velikost, se rast kosti in mišic takrat še ne zaključi. Na splošno velja, da večji kot je pes, kasneje nastopi adolescenca in kasneje pes telesno in mentalno odraste. V tem obdobju nastopi tudi pasja puberteta – čas, ko pes spolno dozori.
Tveganje, slabe odločitve in preizkušanje mej
Raziskave uličnih psov so pokazale, da v psi svojo družino v povprečju zapustijo pri približno enem letu starosti. Doma ostane približno 50% psov, med tistimi, ki odidejo, pa je več samcev kot samic. Samostojen odhod v svet zahteva precej poguma, radovednosti in tveganja. Pri tem seveda pes naredi marsikatero napako. Podobno opazimo tudi pri domačih psih. Pasja puberteta je čas, ko se veliko psov začne potepati, ne odzovejo se več zanesljivo na klic in tudi na splošno manj upoštevajo pravila, ki jih sicer poznajo.

Pasji pubertetniki se hitreje vznemirijo in imajo slabšo samokontrolo.
Težave z motivacijo in koncentracijo
Adolescenti se med drugim tudi težje koncentrirajo in imajo slabšo motivacijo. Hitro se utrudijo in naveličajo različnih aktivnosti. Tu ne gre le za sodelovanje s človekom in učenje novih vedenj. Hitro jih utrudi raziskovanje novih krajev, težje so pri miru, ves čas potrebujejo nove izzive. Predvsem pri nekastriranih samcih pogosto opazimo, da v tem obdobju začnejo zavračati hrano oziroma postanejo bolj izbirčni.
Frustracija – glavni vzrok za težave
Podobno kot človeška tudi pasja puberteta prinaša različne hormonske in druge spremembe v telesu. Posledica je tudi ta, da pasji adolescent hitreje občuti frustracijo, če njegova pričakovanja niso izpolnjena. Ta se lahko kaže z lajanjem, skakanjem, zaganjanjem in drugim reaktivnim vedenjem. V resnici ni bistveno drugače, kot pri človeških adolescentih. Psa prej iz tira vržejo vse spremembe rutine. Prav tako se razburi, če npr. ne dobi priboljška, ko ga pričakuje, ali pa ne more dovolj hitro do svojega pasjega prijatelja.
Pasja puberteta – kako omiliti težave?
Predvsem se je treba zavedati, da se vaš pasji mladostnik ne obnaša neprimerno zato, da bi vam nagajal. Izbirčen, hiperaktiven in neubogljiv ni zato, ker bi to hotel, ampak si zaradi hormonskih in drugih sprememb v telesu pogosto ne more pomagati. Na to, kako zahtevna bo vzgoja adolescenta, vpliva veliko dejavnikov: od genetike, do zgodnjih izkušenj, načina dela s psom in vzgoje, ki je je deležen. Z izpolnjevanjem njegovih osnovnih potreb in doslednim držanjem že zastavljenih pravil bo šlo tudi skozi adolescenco lažje.

Opazovanje okolice, delo z nosom in mirni sprehodi miselno zaposlijo in utrudijo pasjega pubertetnika.
Postavljanje mej … v mejah normale
Pasji mladostnik seveda potrebuje jasno zastavljene meje in pravila obnašanja, vendar je treba v prvi vrsti poskrbeti za njegove osnovne potrebe. Če te niso izpolnjene, pride do frustracije, ta pa bo težave le poslabšala. Pasji adolescent potrebuje:
- Igro in druženje z vrstniki: z mladimi psi bo skozi igro porabil odvečno energijo, z odraslimi psi pa se bo učil mirno sobivati in lepo obnašati v svetu. Druženje s psi naj ne pomeni le norenja in igre, ampak tudi skupne umirjene aktivnosti, npr. počasno sprehajanje, opazovanje okolice, iskanje priboljškov in podobno.
- Dovolj spanca: pasji mladostniki potrebujejo več spanca, kot prej. Njihovo telo ogromno energije porabi za razvoj možganov in telesno rast. Hiperaktiven pes je nasprotno prepričanju običajno preveč (in ne premalo) utrujen! Pomanjkanje spanca vodi v stres, povečano lakoto, večjo možnost za pojav debelosti, slabšo koncentracijo in večjo razdražljivost. Aktivnosti je zato bolje razdeliti v kratke intervale, ki jim sledi obdobje počitka.
- Raziskovanje in miselno zaposlitev: pasji mladostnik se mora učiti razmišljati in potrebuje izzive. To pa ne pomeni le učenja trikov in ukazov, ampak predvsem raziskovanje novih krajev, vohanje, opazovanje, delo z nosom, veliko žvečenja, različne vaje za telesni razvoj … vse to pomaga utruditi in umiriti pasjega adolescenta.
- Možnost izbire: imejte v mislih, da se pes hitro vsega naveliča (pa ne zanalašč!). Ponudite mu raznoliko prehrano, na sprehodih mu dovolite, da sam izbere pot, naj sam izbere igračo za igro in ležišče za spanje. Pustite mu razmišljati in narediti kakšno napako.
Obdobje adolescence bo stestiralo potrpljenje še tako potrpežljivega pasjega skrbnika. A brez skrbi, tudi to bo minilo. Z dosledno vzgojo ter razumevajočim pristopom bo vaš pasji pubertetnik (še pre)kmalu odrasel.